Kobilicë (
Wikimedia Foundation. 2010.
kobílica — e ž (í) 1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama: po travniku so poskakovale kobilice; cvrčanje kobilic; vojakov je bilo kot kobilic 2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila: svoje kobilice ne bi dal za štiri konje; pripeljal se je s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kobíličji — a e prid. (ȋ) nanašajoč se na kobilice: kobiličja krila; kobiličje telo / kobiličje leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo kobilice selivke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Maja e Zezë — ( sq. Maja e Zezë), ( mk. Црн Врв, Crn Vrv ) is a mountain in Kosovo and the Republic of Macedonia. It is part of the Šar Mountain range and is 2,585 m high. To the east of the mountain is Mount Bistra (2,651 m), and to the west of it is Kobilicë … Wikipedia
rèbro — rèbr|o sr 〈N mn a, G rebárā〉 1. {{001f}}anat. jedna od dvanaest pari vitkih kostiju, vezanih za kralježnicu, koje čine prsni koš 2. {{001f}}planinska kosa; greben, rebar 3. {{001f}}(+ potenc.) a. {{001f}}arhit. poprečna savijena greda u… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
rebro — rèbro sr <N mn a, G rebárā> DEFINICIJA 1. anat. jedna od dvanaest pari vitkih kostiju, vezanih za kralježnicu, koje čine prsni koš 2. planinska kosa; greben, rebar 3. [i] (+ potenc.)[/i] a. arhit. poprečna savijena greda u konstrukciji… … Hrvatski jezični portal
barcaca — (izg. barkàka) ž DEFINICIJA pom. brazilska jedrilica plitka korita bez kobilice i ravne krme s vanjskim kormilom ETIMOLOGIJA port … Hrvatski jezični portal
topo — tòpo m DEFINICIJA pom. talijanski polupokriveni čamac plosnata dna, bez kobilice; služi za ribolov povlačnom mrežom i za prijevoz robe u lagunama ETIMOLOGIJA tal. tòpo … Hrvatski jezični portal
críkati — am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom cri: kobilice crikajo v senu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cvrčáti — ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cvrkútati — am nedov. (ū) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kobilice, murni, ptiči cvrkutajo // dajati cvrkutanju podobne glasove: plamenček petrolejke cvrkuta; lesene stopnice so cvrkutale pod vsako stopinjo / ekspr. streli nepretrgoma cvrkutajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
